Znamenitosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
ZNAMENITOSTI POKLJUŠKA SOTESKA Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v Pokljuško sotesko. 2 km dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom ledenikov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je "Pokljuška luknja". Skozi luknjo vodi pot naprej na Staro Pokljuko. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali Galerija kraljeviča Andreja. Skozi sotesko vodi tudi slovenska geološka pot. Aleksander Karadžordževič je leta 1938 na Mežakli zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, telefon. Vsak od kraljevičev je imelo svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. Iz soteske se pot nadaljuje naprej na Rudno polje, kjer se vsako leto odvija Svetovni pokal v biatlonu.
Sotesko Vintgar je leta 1891, skupaj s fotografom Benediktom Largerporterjem, odkril tedanji župan Gorij Jakob Žumer. Soteska je dolga 1600 m, skozi katero teče reka Radovna. Konča se s 13 m slapom Šum, ki velja za največji rečni in prostopadajči slap na Slovenskem. Stene korita so visoke od 50 do 100 m, višina pobočja pa je 250 m. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Soteska je bila za turistični obisk opremljena z galerijami in mostovi že leta 1893. Poti so nekajkrat propadle in bile spet obnovljene. Ob koncu soteske je zajezitev za hidroelektrarno Vintgar. Sotesko letno obišče okoli 40.000 turistov. DOLINA RADOVNE Dolina Radovne v celoti leži na območju Triglavskega nardnega parka, ime pa ji daje očarljiva ledeniška alpska reka Radovna, približno 20 km dolga lepotica, ki izvira v Zgornji Radovni, do svojega izliva v Savo Dolinko pa opravi 250 m spust.
HIDROELEKTRARNA GORJE IN OVČJE JAME Hidroelektrarna se nahaja v bližini Ovčje jame, vodnega vira, ki spada v varstveno območje vodnega zajetja in črpa iz vodozbirnega območja Radovna.
O ta "debevmu kamno" govori pripoved. Kamen naj bi se prikotalil s pobočja Mežakle, sprožila pa ga je velika kača, ki je izginila v Radovni, kamen pa je ostal. Pripoved si lahko preberemo pred kamnom, kjer je v celoti zapisana. Malo naprej pa se nahaja Napoleonov kamen. Po ustnem izročilu naj bi se skozi dolino Radovne v času ilirskih provinc pomikali francoski vojaki. Eden izmed vojakov naj bi v skalo ob reki vklesal Napoleonove inicialke. Pripoved o tem dogodku pravi, da so utrujeni francoski vojaki prispeli do tega kamna, kjer so, prepričani, da pot ne vodi naprej, obrnili in se vrnili nazaj. Napolenove inicialke
Smolejeva domačija je ostanek domačije, ki spominja na grozodejstva, ki so leta 1944 doletela prebivalce Radovne, ko je nemški okupatorj požgal domačije. Med požigom je umrlo 24 ljudi, tudi otroci, katerih imena si lahko preberete na spominskem obeležju v obliki dlani, ki se nahaja pred Smolejevo domačijo.
Jezero Kreda je svoje ime dobilo zaradi krede, ki so jo vse do leta 1985 kopali na tem mestu. Tukajšnja kreda je spadala med najboljše v Evropi. Izkopavanje se ne nehalo zaradi zastarele mehanizacije, pa tudi zaradi neprimernosti takšne dejavnosti za narodni park, kot je Triglavski. Danes v poletnih dneh lahko srečamo naključne kopalce, ki se v jezeru osvežijo, pozimi pa lahko naletimo na kakšnega pogumnega drsalca, če je ledena skorja dovolj debela.
Jezero in okolica sta idealno domovanje številnih žab in drugih dvoživk. Na tem mestu je tudi glavno mrestišče sekulj (Rana Temporaria) in krastač (Bufo bufo). Opaziti pa se da celo planinskega močereda (Salamandra atra), ki ga danes le poredko srečamo. Z malo sreče pa bomo v okolici jezera opazili tudi druge zanimive živali. 
Psnakova žaga in mlin se nahajata približno 300 metrov od talnega izvira reke Radovne, ki se nahaja pod Jutrovo skalo. Zanesljivih podatkov o tem, kdaj sta bila zgrajena, ni. Žaga in mlin sta delovala le občasno, spomladi, ko se je sneg talil in v času deževja. Obratovala sta do sedemdesetih let.
Pocarjeva domačija je etnografski muzej na prostem. Stoji v Zgornji Radovni v bližini Mojstrane. Sedanja stanovanjska hiša je bila zgrajena leta 1775, kar dokazuje način gradnje in letnica vrezana v tram v "hiši". Hiša je bila nastanjena do leta 1988. V hišnem arhivu, ki je bil najden v kamri segajo listine vse do leta 1672. V poročni pogodbi iz tega leta je že uporabljen priimek Potzer, kar dokazuje, da zgodovina te domačije sega vsaj do tega leta. Vendar je bila glavna stavba današnje domačije zgrajena šele leta 1775, stavbe v katerih so stanovali pred tem letom pa niti niso ohranjene niti niso našli njihovih sledov.Domačijo trdnega kmeta sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in svinjak. Domačija je v preteklosti živela od gozdov in živinoreje. Iz hiše se pride v kamro, v kateri je bival star oče, ter eden od sinov. V kamri je, poleg dveh postelj, še skrinja in majhna orkogla hodulca. Izjemno zanimiva je velika črna kuhinja s tremi kurišči in kotlom za pripravo hrane za živino. Na odprtih ognjiščih so kuhali hrano za ljudi, pri čemer so si pomagali s "ciganom" za kotel, s katerim se je dalo jed zelo enostavno odmakniti od ognja. Takoj za vhodom za kuhinjo je kurišče za peč, s katero so ogravali hišo. Za pokrivanje vhoda v peč so uporabljali železni zareznik. Pod stropom so sušili meso, na glistah pa tudi drva ali šibje za košare. Iz veže se pride tudi v kamro za preužitkarje in v klet za spravilo repe, zelja, korenja in krompirja. Kamra je slovela kot najbolj mrzel prostor v hiši, res pa je, da jo je bilo mogoče tudi ogrevati s svinjskim ognjiščem. Tlorisna razporeditev prostorov se v preprostejši izvdbi ponovi tudi v podstrešju, kamor se pride po stopnicah iz veže. Gospodarsko poslopje je nadstropna stavba z delno zidanimi, delno lesenim pročeljem in z lesenim nadstropjem, ki je pokrito z dvokapno streho s popoma na koncih. V pritličju so najprej trije hlevi (goveji in konji, ovšči in manjši kozji), na koncu pa je listnjak. V nadstropju je nad hlevi osrednji senik, poleg njega pa pod za mlatenje žita.
Grbinasti travniki se nahajajo po vsej dolini, vendar so ravno nasproti Kovinarske koče najbolj izraziti in dobro vidni. So velika geomorfološka posebnost, ki jo v Julijskih Alpah najdemo le v dolini Vrat, Krme in Kota. Nastali so kot posledica delovanja ledenika, vendar danes izginjajo zaradi mehanizirane košnje trave. Tako ostajajo le še tam, kjer že dolga leta košnja poteka zgolj ročno. ZVONČARSTVO IN ZVONCI IZ GORIJ Gorje slovijo po bogati fužinarsko-kovaški tradiciji in zvončarstvu. Pri Pogvajnovih na Višelnici je ohranjena kovačnina. Pri njih so se ukvarjali z zvončarstvom vse do konca 20. stoletja, vendar tradicija prebolikovanja kovin, zvončarstvo živi še danes.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
