Triglav - simbol vztrajnosti, svobode, miru in trdnosti

Triglav je prvič kot simbol Slovencev leta 1934 upodobil arhitekt Jože Plečnik, leta 1947 je Triglav postal  državni simbol v slovenski ustavi, upodobljen na grbu, leta 1991 pa je bil uvrščen v novi grb Republike Slovenije, prek grba pa v sedanjo zastavo.

Julijski Spominski pohod na Triglav je poklon petim partizanskim patruljam, ki so leta 1944 krenile in trem, ki jim je uspelo priti na vrh Triglava, ob tem pa tudi spomin na vzpon gorskih reševalcev, med njimi so bili tudi teritorialci, 12. junija 1991, ko so tam razvili slovensko narodno zastavo.

Letos se je 40. spominskega pohoda na Triglav 10. in 11. julija udeležilo 499 pohodnikov in pohodnic. Na vrh Triglava se jih je povzpelo 238. Na pot so se odpravili iz različnih delov Slovenije: iz Ankarana, z Nanosa, s Kuma, iz Kopra, s Cerja, iz Dravograda, iz Radovljice in s Pokljuke. Letos so 17-tič odšli na pohod iz Radovljice čez Jelovico in naprej do Ratitovca, Črne prsti, Komne in Doliča do Triglava in nazaj do Kredarice in Rudnega polja veterani iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska. Med pohodniki jubilejnega pohoda so bili člani Zveze društev za vrednote NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov. Ta združenja so bila tudi organizatorji zaključne slovesnosti na Rudnem polju na Pokljuki  11. julija, na kateri sta zbrane najprej pozdravila bohinjski župan Jože Sodja in predsednica organizacijskega odbora pohoda Danijela Mandeljc, tudi podžupanja Občine Gorje.

Slavnostna govornica je bila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki je med drugim dejala, da za Slovenke in Slovence »zato vzpon na vrh Triglava ni le športni dosežek, temveč je romanje h koreninam slovenstva in poklon dediščini, ki nas povezuje. Naš očak ostaja večni simbol slovenske trdoživosti, ponosa, vztrajnosti, miru ter s krvjo in pogumom priborjene svobode. Njegova mogočna silhueta nas nenehno opominja na pomen združevanja, tovarištva in medsebojnega zaupanja.«

Spomnila je, da so visoko v steni ali na zahtevni poti gorniki in pohodniki odvisni drug od drugega, od solidarnosti in nesebične pomoči. Ob tem pa tudi: »Gore nas s svojo lepoto nenehno vabijo medse, vendar od vsakega obiskovalca zahtevajo polno odgovornost in zrelost. Zadnji podatki Gorske reševalne zveze Slovenije so zaskrbljujoči. Število intervencij, nesreč in tragičnih dogodkov se strmo povečuje in žal dosega rekordno raven. Zato se na tem mestu zahvaljujem tudi vsem reševalnim službam, gorskim reševalcem, zdravstvenemu osebju, Slovenski vojski in Policiji za nesebično in požrtvovalno pomoč ljudem in živalim v stiski. »

Nagovor zbranim na Rudnem polju na Pokljuki je predsednica sklenila z besedami o domoljubju in sovraštvu. Domoljubje ni ne levo in desno, je čustvo do domovine in do vseh ljudi, ki tukaj prebivajo. Zanjo je domoljub tisti, ki ne sovraži in pozvala: »Ne sovražimo drug drugega, tudi če razmišljamo drugače.«

Zbrani, med njimi so bili tudi: predsednika Zvez veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič in PVD  Sever dr. Tomaž Čas, podpredsednik Zveze združenje borcev za vrednote NOB  prof. dr. Rado Bohinc, generalni sekretar Zveze slovenskih častnikov Slavko Jurman, vodja skupine izobešanja zastave leta 1991 Janez Brojan, generalni sekretar društva General Maister Rudolf Pfajfar, namestnik poveljnika sil Slovenske vojske polkovnik Igor Šepec, predstavniki Doberdoba na čelu s Patrikom Zuljanom ter praporščaki pod vodstvom Dominika Grmeka, so se z minuto molka spomnili decembra lani preminule Angelce Vidic -Vlaste, zadnje še žive priče vzpona patrulje na Triglav oktobra 1944.

Ob jubilejnem pohodu so izdali tudi zbornik Po poteh spominov in tovarištva, ki ga je uredila Dragica Veskovič, ki je tudi prejela priznanje.

V kulturnem programu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, tenorist Klemen Torkar,  igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice  Pia Papler ter Tajda in Oskar Pogačnik, program pa je povezovala Branka Smole.

Dež s točo in grmenjem je ob koncu nekoliko skrajšal kulturni program, ki pa so ga tako kot vsako leto sklenili s pesmijo Vstajenje Primorske.