Obleka naredi človeka

Obleka naredi človeka

Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka sveta, tesno povezana z ‘zmagovalko’ v tej neslavni kategoriji - naftno industrijo. V primerjavi z onesnaževanjem s plastiko je pri ravnanju s tekstilnimi odpadki še manj rešitev, na globalni ravni se ga reciklira manj kot 1 % in priznajmo si - nimamo pojma, kaj narediti z oblačili, ki jih ne potrebujemo več. Tako na sistemski kot tudi osebni ravni.

Ugotovitve projekta Obleka naredi človeka kažejo, da je vsak od nas v letu 2019 v povprečju zavrgel 12,3 kg oblačil. Čeprav smo v teoriji seznanjeni s problematiko hitre mode, se to ne kaže v praksi. Le 0,62 % oblačil kupimo iz druge roke, odstotek izposoje pa sploh ni omembe vreden. Jasno je torej, da se moramo pri ponovni uporabi še bolj potruditi. Ampak kako?

Ključno je, da oblačilom čim bolj podaljšamo življenjsko dobo. Po nekaterih podatkih naj bi posamezen kos v povprečju oblekli manj kot desetkrat. To nam bo šlo lažje od rok, če bomo posegali po kakovostnih kosih, po možnosti lokalne proizvodnje, ko lahko marsikje izkoristimo priložnost popravila neposredno pri proizvajalcu. Da do poškodb sploh ne bi prihajalo, pa je pomembno, da za oblačila dobro skrbimo. Upoštevajmo navodila na etiketah, perimo ločeno po materialih ter zaprimo vse gumbe in zadrge. Pomagamo si lahko tudi z vrečkami za pranje občutljivega perila in na ta način zmanjšamo v okolje tudi izpuste majhnih delcev plastike, ki se izpirajo iz naših sintetičnih oblačil.

Ko smo ravno pri sintetiki - ali ste vedeli, da je proizvodnja poliestra za tekstil odgovorna za 700 milijonov ton izpustov CO2 - to je toliko, kot bi v zrak izpustilo tega toplogrednega plina 180 termoelektrarn ali celotna Mehika. Zato posegajmo po čim bolj naravnih materialih (bombaž, konoplja, lan, volna). A tudi tu moramo biti pazljivi, saj ni vse eko, kar je zeleno, zato zaupajmo okoljskim certifikatom, kot so EU Ecolabel oz. okoljska marjetica in GOTS ter posegajmo po pravičnotrgovinskih izdelkih.

Največjo uslugo okolju in svoji denarnici pa bomo naredili, če posežemo po oblačilih iz druge roke. Ta si lahko izmenjamo v krogu bližnjih ali na organiziranih izmenjavah oblačil, na voljo pa so tudi številne trgovine z oblačili iz druge roke, kjer je možen nakup po ugodni ceni. Seznam obojih boste našli na portalu Manj je več, kjer domuje tudi karta mojstrov s koristnimi informacijami o šiviljah in krojačih, ki izbrani kos iz druge roke lahko tudi prilagodijo vašim željam.

Potrošniki danes kupimo za 60 % več oblačil kot pred petnajstimi leti, zato ne čudi, da se je količina tekstilnih odpadkov od leta 1960 povečala za več kot 800 %. Prav tako pa ne čudi, da je najpogostejše vprašanje ravno, kam z odsluženimi oblačili. Pri tem se ne zanašajmo le na humanitarne organizacije, ki se pogosto utapljajo v (neuporabnih) oblačilih. Poskusimo jih prodati, izmenjati ali donirati za predelavo kreativnim ustvarjalcem. Predvsem v zimskem času imajo velike potrebe po hišnem tekstilu (brisače, rjuhe, odeje) zavetišča za živali, še več idej za končno postajo vaših oblačil, ki ne bo odlagališče ali sežigalnica, pa boste našli na spletnem mestu Obleka naredi človeka. 

Istoimenski projekt je plod združevanja treh organizacij, ki si že leta prizadevajo za okolju in ljudem prijazno modo. Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj so tudi pobudniki Dneva v rabljenih oblačilih, ki ga bomo tudi letos obeležili 23. aprila, a vabljeni k podpiranju trajnostnih tekstilnih praks prav vsak dan.