Župnijska cerkev sv. Jurija

Župnijska cerkev sv. Jurija se prvič omenja leta 1140, nato še 1173, ko se cerkev Marijinega vnebovzejta v Lescah omenja kot podružnica gorjanske cerkve. Ohranjena je listina, ki nosti listino 1140, po kateri sme biti v Lescah porušena stara cerkev in zgrajena nova, pod pogojem, da se bo z odvečnimi dohodki podpirala cerkev v Gorjah. Cerkev v Gorjah je torej nastala kot lastniška cerkev v okviru radovljiške pražupnije na zemlji, ki je sredi 11. stoletja prišla v posest birksenške škofije. 

Skozi zgodovino so si sledile prezidave in povečave; sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1687. 

V prezbiterju so vidni ostanki prvotne cerkve, ki je bila v gotskem slogu. Za sedanjim velikim oltarjem je veliko gotsko okno, desno in levo od njega pa so freske štirih apostolov: sv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza in sv. Andreja iz okrog leta 1460. Levo od sedanjega velikega oltajra so vidni ostanki gotskih vrat, nad tem pa za sedanjo fresko zadnje večerje del gotske freske z neznano vsebino. Leta 1894 je bila cerkev prenovljena v romansko renesančnem slogu. Leto pozneje je kamniški slikar Matija Koželj cerkev polepšal s freskami. Nad prezbiterijem je na stropu upodobil Boga Očeta z angeli, pod njim levo in desno pa naslikal daritvene prizore iz stare zaveze in evharistične simbole nove zaveze. Polega velikih kipov sv. Petra in sv. Pavla stoji na desni strani velikega oltarja velik kip sv. Frančiška Ksaverija, na levi pa sv. Janeza od Boga. Na stropu nad cerkveno ladjo, skoraj nad prezbiterijem, je upodobljeno Gospodovo oznanjenje Mariji, na sredini stropa pa Marijino vnebovzetje in kronanje. Na polkrožnih medaljonih nad zidno obrobo so uprizorjene skrivnosti veselega dela rožnega venca: druga in peta spredaj nad stranskima oltarjema, drugi dve skrivnosti na koru. Tudi te poslikvae so znamenje, da je bila cerkev posvečena na rožnovensko nedeljo, ki se še dandanes obhaja vsako prvo nedeljo v oktobru. 

Zunanjo večjo obnovo je farna cerkev doživela v letu 1897, na to v letu 1973, ko je bilo obhajanje 800-letnice cerkeve. Tedaj je bil tudi krstni kamen obnovljen in prestavljen bliže prezbiteriju, skladno z liturgičnimi smernicami drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Zadnja obnova se je dogalaja v letu 1995, ko je bila obnovljena straha in vse pročelje. Tedaj se je ob peskanju zvonika na severni strani odkril latinski kronogoram z besedilom: S. GEORGIO RENOVATA D. CLEMENTE KOPPAVNIC PAROCHO. V prevodu: Svetega Jurija je obnovil gospod Klemen Koprivnik, župnik. Iz rdeče zapisnih črk kronograma je mogoče sestaviti letnico 1762.

Notranjo obnovo cerkeve so pričeli že v januarju 1988. Odstranjen je bil zelo dotrajan pod iz kamnitih plošč in položen nov. Enako so bile umaknjene tudi preozke klopi in narejene nove hrastove. Preurejen je bil prezbiterij. Iz stare obhajilne mize je bil izdelan ambon in novi oltar, obrnjen proti ljudstvu. Pozneje je bila cerkev na novo prepleskana, hkrati pa so bile očiščene tudi freske. V letu 2005 so bile prenovljene še orgle.